Raki (Crustacea)

Raki so zelo številčna in znana skupina organizmov, ki dosegajo velikosti od mikroskopsko majhnih do orjaških predstavnikov v morju. V celinskih vodah Slovenije so najbolj znani predstavniki deseteronožcev (Decapoda), kamor spadajo jelševec (Astacus astacus), navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in primorski koščak (Austropotamobius pallipes). Vse te rake močno ogroža račja kuga (Aphanomyces astaci), ki je zdesetkala naravne populacije povsod po Evropi. Ti predstavniki se v jamah najdejo samo slučajno, veliko več je predstavnikov iz rodov enakonožnih rakov (Isopoda) in slepih postranic (Niphargus).

Slepe postranice:

Podzemeljski rod slepih postranic (Niphargus), z več kot 400 opisanimi vrstami, je zaradi izjemne pestrosti telesnih oblik izvrsten model za raziskovanje evolucijskih mehanizmov. Četudi so vrste razširjene po vsej Evropi in bližnjem vzhodu, je bila prva vrsta Niphargus stygius (Schiödte, 1847), opisana po osebkih iz Postojnske jame in Predjamskega sistema.

Predstavniki tega največjega rodu sladkovodnih postranic živijo v vseh oblikah podzemeljskih voda. Najdemo jih v epikrasu, meziščih, podzemeljskih jezerih, rekah in potokih, jamskih curkih in celo v jamskih in rečnih sedimentih (intersticiju). Nekaj vrst pa najdemo tudi v močvirjih na površju.

Morfološka pestrost rodu je tako velika, da so bile nekatere vrste opisane kot ločeni rodovi, npr. Niphargellus, Niphargobates, Pontoniphargus in Carinurella. Da gre dejansko za rodove znotraj rodu Niphargus je pokazala šele uporaba molekulskih tehnik.

O starosti rodu pričajo fosili osebkov shranjenih v jantarju, ki so jih našli na obalah Baltskega morja. Njihova starost je ocenjena na 30-50 milijonov let, a jo dejanska starost rodu močno presega. Domnevamo, da se je njihov razvoj začel pred 90 milijoni let, na območju današnje zahodne Evrope.

Čeprav živijo v s hranili siromašnem okolju, predstavniki rodu v njem izkoriščajo različne mikrohabitate. Posledično lahko v podzemlju Dinaridov, kjer je njihova pestrost najvišja, najdemo od nekaj mm do nekaj cm velike vrste, ki se medsebojno ločijo po telesni obliki, dolžini nog ali tipalk ter načinu premikanja.

Enakonožni raki

Podzemeljski enakonožci (Isopoda) so detritivori, ki se pretežno prehranjujejo z razpadajočo organsko snovjo, tudi iztrebki. Verjetno se hranijo tudi z bakterijskimi in glivnimi združbami, ki uspevajo na tovrstni, hranilno bogati podlagi.

Predstavniki rodu Sphaeromides (jamske veslavke) so največji podzemeljski raki, ki naseljujejo podzemeljske vodne habitate Dinarskega krasa. Znani so iz več kot 50 kraških jam in izvirov, od severovzhodne Italije do južne Črne gore, vključno z nekaterimi jadranskimi otoki.

ALI STE VEDELI?
Raki so prevladujoča skupina členonožcev v podzemlju in, v nasprotju s površjem, presegajo število žužek. Razlike v vrstni pestrosti lahko deloma pojasnimo z izjemno raznovrstnostjo življenjskih oblik na površju, med katerimi so se našle tudi vrste, katerim vstop v podzemlje ni predstavljal prevelike ovire.

Na sliki zgoraj: jamski prašiček Titanethes albus, enakonožni rak iz družine Trichoniscidae

Fotografiji zgoraj: prikazana sta zunanja in podzemeljska oblika vodnega oslička Asellus aquaticus, kjer se lepo vidijo prilagoditve na življenje v temi - podzemna oblika ima daljše okončine in je mnogo manj pigmentirana

Avtor fotografij: Teo Delić

Na sliki zgoraj: vitkonoga slepa postranica Niphargus stenopus, slepa postranica iz družine Niphargidae

Na fotografiji zgoraj: enakonožni rak Sphaeromides virei

Avtor fotografije: Teo Delić

Na fotografiji zgoraj: jamska kozica Troglocaris sp. z vidnimi jajčeci

Avtor fotografije: Teo Delić