Podzemno

V podzemlju najdemo polže in školjke, torej predstavnike skupin mehkužcev, ki sta v preteklosti zmogli prehod iz slane morske vode v celinske vode. Polži so pogosti prebivalci podzemlja. V vhodnih delih pogosto najdemo številne površinske vrste, ki zlasti poleti in pozimi prilezejo v vlažno zavetje jam. Vendar so v podzemlju doma tudi številne vrste pravih podzemnih polžev. Polži se namreč hranijo s pomočjo strgače in domnevamo, da jim ta omogoča praskanje biofilma, ki ga v podzemlju praviloma ne manjka. Prave podzemne polže najdemo tako na kopnem kot v vodi, vsi pa so drobi in jih zlahka spregledamo. Prav vsi podzemni polži so taksonomsko izjemno zahtevni.

Jamničarji

Hišico imajo 1-2 mm visoko in stožčasto jajčaste do skoraj kroglaste oblike. Pri živih polžih je prosojna do prozorna, na površini je lahko gladka, progasta ali rebrasta. V ustju ima različne zobčke in lamele. Med jamničarji je prvi najdeni in opisani kopenski podzemeljski polž, to je postojnski jamničar (Zospeum spelaeum). Našel ga je malakolog Rossmaessler leta 1835, ko je čistil kapnike v Pivki pred Postojnsko jamo, opisal ga je leta 1839.

V Sloveniji je znanih 15 vrst in podvrst jamničarjev, to je večina taksonov, ki jih obsega ta rod. V Sloveniji jih lahko najdemo v prav vsaki jami do nadmorske višine 1800 m, na posameznih mestih tudi višje. In ne le v jamah, tudi v majhnih špranjah ali votlinicah po vsem krasu jih lahko opazimo.  Njihove hišice voda iz podzemlja naplavi tudi v izvire. Vodni jamničar (Zospeum exiguum) je bil najden v Križni jami desetletja le v naplavinah, a nikjer na kopnem, kamor voda ne seže. Edina razlaga je bila, da živi v vodi, in končno je bil v vodi najden tudi živ.

Jamski plošček (Spelaeodiscus hauffeni) je sploščen, do 5,5 mm širok, enakomerno rebrast polžek. Živi v podzemlju na območju širše ljubljanske okolice. Mnogo lažje kakor v jamah ga je najti v usekih in kamnolomih le kak meter ali dva pod površjem.

ALI STE VEDELI?
Če so polži običajen sestavni del podzemne favne, so školjke redke, domnevno zaradi njihovega filtratorskega načina prehranjevanja. V jamah najdemo navadno drobne školjkice iz rodu grašcev, vendar pa na Dinarskem krasu poznamo tudi jamsko školjko Congeria kusceri .