Žuželke (Insecta)

Veliko žuželk preživi vsaj del svojega življenja v vodi, bodisi kot ličinke bodisi kot odrasle živali. Veliko vrst žuželk pa lahko vedno najdemo v vodi ali na vodni gladini. Spodaj je naštetih nekaj skupin, ki jih lahko pogosto srečamo v izvirih, mlakah in drugih vodnih telesih. Žuželke pa so prav tako pogoste obiskovalke in prebivalke jam.

Vodni drsalci (Gerridae)

Dolgi so večinoma 1-2 cm, imajo močno oprsje in velike oči na glavi. Telo je po spodnji strani na gosto pokrito z nezmočljivimi dlačicami srebrne ali zlate barve. Noge so prilagojene za to, da ne predrejo površinske napetosti vode, imajo pa še posebne dlačice, s katerimi se odganjajo kot z vesli. Izredno hitro drsajo in skačejo po vodni gladini. Tako ubežijo nevarnostim, se hitro polastijo plena in lovijo partnerje za razmnoževanje. Krila so pri nekaterih vrstah ohranjena, tako da se lahko preselijo na drugo vodno telo. V Sloveniji je poznanih okoli 10 vrst.

Vodni ščipalci (Nepidae)

Izredno značilna, zanimiva in v naših krajih edina predstavnika vodnih ščipalcev (Nepidae) sta vodni ščipalec (Nepa rubra) in paličasti ščipalec (Ranatra linearis). Imata grabilni sprednji nogi in dihalno cevko na koncu zadka. Z nogama spretno lovita plen od velikosti vodne bolhe do majhnih rib. Skoraj negibno lahko vrsti ure dolgo prežita na plen skrita med vodnim rastlinjem, saj jima ni treba po zrak, dokler vrh dihalne cevke moli iz vode. Dihalna cevka je sestavljena iz dveh žlebastih polovic, in če si ju ščipalec zmoči, zleze na suho, ju razpre in posuši. Krila imata obe vrsti dobro razvita, predvsem paličasti ščipalec je dober letalec. Hrbtno stran zadka pod krili imata živo rdečo, podobno kot razne druge stenice iz nesorodnih družin, na primer rjava usnatka. Samice obeh vrst odlagajo jajčeca v vodne rastline ali med plavajoče blazine alg. Preskrbo s kisikom jajčecem omogočijo cevasti podaljški, ki molijo v zrak.

Hrbtoplovke (Notonectidae)

Hrbtoplovke so plenilke, ki prežijo na plen, običajno na spodnji strani vodne gladine, oprte nanjo s prvima paroma nog, zadnji veslasti nogi pa med mirovanjem držijo razprte pravokotno na os telesa. Če jih vznemirimo, s sunkovitimi gibi hitro odveslajo globlje. Ravno tako hitro se poženejo tudi k plenu, različnim vodnim členonožcem, majhnim ribam in žabjim paglavcem ali žuželkam, ki padejo v vodo. Hrbtoplovke so tudi dobre letalke, nekatere lahko vzletijo celo z vodne gladine.

Veslavke (Corixidae)

Veslavke imajo velike oči ter kratek in ploščat kljunec, vsak par nog pa je prilagojen na drugačno nalogo. Stopalca prvih nog so z drobnimi zobci in dolgimi ščetinami izoblikovana v posebne češljaste organe, s katerimi zajemajo drobno hrano v vodi in jo prinašajo h kljuncu. Samci mnogih vrst pa imajo na stegencih prednjih nog še stridulacijske zobce, ki jih drgnejo ob rob glave in tako cvrčijo. Srednji nogi sta z dolgimi krempeljci prilagojeni za oprijemanje predmetov na dnu vode, saj so živali z bogato zalogo zraka pod krili in okoli telesa mnogo lažje od vode in bi jih ob mirovanju vzgon odnesel na površje.

ALI STE VEDELI?
Žuželke so po številu vrst najštevilčnejša skupina živali na svetu.