Ličinke žuželk (larvae insecta)

Kačji pastirji (Odonata)             

Kačji pastirji, ki poseljujejo Slovenijo, se delijo v dva podredova: enakokrili kačji pastirji (Zygoptera) in raznokrili kačji pastirji (Anisoptera).

Kačji pastirji so plenilske žuželke z nepopolno preobrazbo, ki večino življenja preživijo kot ličinke v vodi. Odrasle krilate žuželke so velike do 10 cm, ob potokih, mlakah, ribnikih in jezerih pa nas od maja do septembra navdušujejo s čudovitimi barvami in letalskimi vragolijami.

Ličinke kačjih pastirjev lahko preživijo v vodi več let, seveda odvisno od vrste, neprožno zunanje ogrodje (hitinjača), pa jim dopušča le nekakšno stopenjsko rast ob levitvah. Nekatere, še posebej v mulju živeče živali z dolgimi pajkastimi nogami na prvi pogled niso prav nič podobne prikupnim odraslim žuželkam, pa vendar je osnovna zgradba telesa in delovanje notranjih organov pri obojih zelo podobna. Enako kot odrasle žuželke tudi ličinke predstavnikov obeh pri nas živečih podredov zlahka ločimo. Tiste enakokrilih kačjih pastirjev so velike vsega 1,5 cm ali malenkost več, imajo vretenasto telo, na koncu zadka pa 3 podolgovatim listkom podobne priveske, ki jim pomagajo pri plavanju; ker pa so prepredeni s sistemom razvejenih vzdušnic, imajo tudi odločilno vlogo pri sprejemanju v vodi raztopljenega kisika. Ličinke raznokrilih kačjih pastirjev so praviloma precej večje, podolgovate, čokate ali sploščene, dihajo pa s pomočjo prirejenih vzdušnic v zadku.

Dihanje je posredno povezano tudi z gibanjem, saj se lahko ličinke s pomočjo iztisnjene vode, podobno kot glavonožci, urno poženejo stran od nevarnosti. Ne glede na velikost so ličinke kačjih pastirjev zelo uspešne plenilke, hranijo pa se z vodnimi nevretenčarji, paglavci žab in majhnimi ribicami, včasih celo večjimi, kot so ličinke same. Plen ujamejo s pomočjo preoblikovane spodnje ustne, ki ji pravimo lovilna krinka (labium), ki je prikrito zložena pod glavo in oprsjem.

Enodnevnice (Ephemeroptera)

Enodnevnice so srednje velike žuželke, za katere je značilno, da krila zlagajo pokonci nad trupom in imajo na koncu zadka v večini primerov 3, redkeje 2 dolga izrastka. Ličinke živijo v vodi, odrasle enodnevnice pa po preobrazbi le kratek čas preživijo na kopnem, od tod tudi njihovo ime.

Zunanjost enodnevnic odraža dobro prilagojenost ličink na vodno in krilatih oblik na kopensko življenje. Vse ličinke enodnevnic imajo na koncu zadka po 3 izrastke, 2 cerka (preobraženi okončini) in, razen pri brzičnicah, še končni nastavek (terminalni filum). Na zadku imajo tudi vzdušnične škrge, na vsaki nogi pa po 1 krempeljček. Ličinke enodnevnic jedo organske in mineralne delce, perifitonske alge (alge, ki so pritrjene na rečno dno), bakterije in glive. Po načinu hranjenja so zbiralke, strgalke in filtratorke.

Vrbnice (Plecoptera)

Vrbnice so žuželke z dvema paroma opnastih kril, ki jih zlagajo plosko čez zadek. Razvijajo se z nepopolno preobrazbo in večino življenja preživijo kot ličinke v hladnih in čistih tekočih vodah; odrasli osebki živijo le kratek čas, ostanejo v bližini voda, njihova glavna naloga je razplod.

Vrbnice se razvijajo z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, da so ličinke pravzaprav že podobne odraslim živalim, le da nimajo kril in so prilagojene na življenje v vodi. Goste resice na nogah jim omogočajo lažje plavanje. Poseben način plavanja z bočnim zvijanjem levo in desno je edinstven med nevretenčarji. Dihajo z vzdušničnimi škrgami, ki so različno oblikovane in nameščene ob osnovi nog, ob vratu ali na koncu zadka. Na koncu zadka imajo vedno le 1 par cerkov. Po številu cerkov in odsotnosti škrg na zadku jih najenostavneje ločimo od ličink enodnevnic. Pri številnih vrstah so škrge slabo razvite ali pa jih sploh ni, saj vrbnice živijo v hitro tekočih vodah, ki so bogate s kisikom in dihajo kar skozi kožo. Posebnost vrbnic, ki je prav tako edinstvena za žuželke, je dodatni krvožilni organ tako imenovano »srce v cevkah«.

Le redke vrbnice preživijo pomanjkanje kisika, visoke temperature vode, spremenjen vodni režim, zamuljenost in povečano onesnaženje vode - so dobri bioindikatroski pokazatelji onesnaženja.

Mladoletnice (Trichoptera)

Mladoletnice so majhne do srednje velike žuželke, ki so na prvi pogled podobne moljem oziroma veščam. Večina jih je temnih barv, njihova membranska krila so pokrita z dlačicami; od tod tudi njihovo strokovno ime Trichoptera, kar pomeni »dlakokrilci«. So žuželke s popolno preobrazbo, njihove ličinke in bube živijo v vodi.

Med mladoletnicami Slovenije zaslužijo posebno pozornost tudi vrste, ki jih srečujemo v kraškem podzemlju. Zanimiva je bila najdba pripadnic rodu Wormaldia iz Podpeške jame, ki jih je Radovanovič leta 1934 opisal kot Wormaldia subterranea, saj je bil prepričan, da gre za podzemsko vrsto. Življenjski ciklus teh živali se namreč v celoti odvija v podzemlju od jajčeca do odraslega osebka. Kasnejše taksonomske raziskave in najdbe pripadnikov istega rodu v bližnjih jamah, v katere ponikajo kraški studenci, so pokazale, da gre za v podzemlje ujete populacije vrste Wormaldia occipitalis. V našem postojnsko-planinskem jamskem sistemu prihajajo mladoletnice v podzemlje z reko Pivko. Večina jih prodre le do Pivke jame, skozi celoten podzemski tok pa je uspelo prodreti le ličinkam iz rodov Wormaldia in Hydropsyche. Pripadniki teh rodov izdelujejo mreže, v katere lovijo hrano, ki jo nosi vodni tok. Na spodnjem koncu sistema pa prodirajo v jame pripadniki vrste Rhyacophila vulgaris, vendar pa le do globine, do koder sega svetloba. Drugače pa je pri vrstah iz rodov Micropterna in Stenophylax, ki se pogosto pojavljajo v jamah, predvsem v njihovih vhodnih delih. Tu najdejo ugodne razmere oziroma zavetišče, kjer počakajo, da jim dozorijo spolne žleze. Odrasli osebki teh vrst živijo najdlje med vsemi mladoletnicami.

ALI STE VEDELI?
Je voda čista ali ne?
O organskem onesnaženju vode nam veliko pove že vrstna sestava posameznega vodnega telesa. Če v vodi najdemo ličinke trzač in tubifekse ne pa tudi vrbnic, je to lahko znak, da je voda oporečna.