O podzemnih hroščih:

Hrošči imajo dva para kril, od katerih je prvi par otrdel v pokrovke (elitre), drugi par pa je opnast. Ko letijo, pokrovke dvignejo in utripajo s krili. Pri podzemeljskih hroščih so elitre zlite, opnasta krila pa so reducirana, zato ne morejo več leteti. Kljub temu jih je precej težko ujeti, ker večina zelo hitro teče po tleh.

Na videz so si številni jamski hrošči izjemno podobni, zato je za medsebojno razlikovanje vrst treba primerjati obliko spolnega aparata samčkov. Z uporabo analize molekul DNK in iskanjem vrstno specifičnih zaporedij nukleotidov, so se odprle nove možnosti za identifikacijo vrst. Na ta način bodo za določanje znanih vrst postale uporabne tudi samice in celo ličinke.

Zemljarji (Leiodidae), predstavljajo kar 2/3 vrst podzemeljskih hroščev, sledijo pa jim predstavniki iz družine krešičev (Carabidae; Trechinae) in nekaj vrst kratkokrilcev (Staphylinidae; Pselaphinae). Medtem, ko se večina predstavnikov družine zemljarjev prehranjuje z različnimi organskimi ostanki in mrhovino, so krešiči plenilci, ki lovijo druge jamske nevretenčarje.

Hrošči, ki živijo v vodi

Kozaki

Vodni hrošči kozaki (Dytiscidae) so po obliki telesa odlično prilagojeni na vodno življenje, čeprav ponoči vodo lahko zapustijo in letajo zelo daleč do drugih voda. Veliki so od nekaj mm do 35 mm. Največji med našimi predstavniki je obrobljeni kozak. So hidrodinamične podolgovate oblike, zelo pestrih barv od črnih, rumenorjavih do rjavih; mnogi predstavniki imajo rumen rob, druge vrste imajo rumene lise ali lepe risbe na ovratniku in pokrovkah. Na zadnjih nogah imajo plavalne ščetine, prednji par nog ima pri samcih nekaterih vrst priseske. Odrasle živali se hranijo plenilsko in lovijo plen v vodi, kot obrobljeni kozak, ki lovi paglavce in majhne ribe, in če se preveč namnoži, lahko v ribnikih uniči veliko ribjega zaroda. Za obrambo pred večjimi plenilci imajo kozaki na oprsju posebne žleze, ki izločajo vretenčarskim steroidnim hormonom sorodno snov, ki hitro omami tudi večje ribe. Pod vodo nosijo kozaki zalogo zraka v zračnih mehurčkih pod pokrovkami, zato se lahko tam zelo dolgo zdržijo. Samica polaga jajčeca na vodne rastline. Ličinka se hrani plenilsko in lovi predvsem paglavce in male ribice.

Kolovrti

Kolovrti (Gyrinidae) so vodna družina hroščev, ki v nasprotju s kozaki živijo večinoma na vodni gladini. Plavajo vedno skupaj v velikih skupinah in se v nevarnosti hitro potopijo. So razmeroma majhni. Prvi par nog je dolg in močno razvit, 2. in 3. sta krajša in štrcljasta, vendar z njimi izredno hitro in spretno veslajo v krogih. Oči imajo izjemno velike in štrleče, razdeljene na 2 dela, s spodnjima gledajo pod vodo, z zgornjima pa nad njo. Kratke, kijaste tipalnice ležijo na vodni gladini in s posebnimi čutili v njih kolovrti zaznavajo valčke na vodni gladini, ki jih povzročajo druge živali in morebitni plen. Hranijo se plenilsko. Pokrovke ne pokrivajo vsega zadka, tako da majhen del zadnjih kolobarjev gleda izpod pokrovk.

ALI STE VEDELI?
Ko je leta 1831 svetilničar Luka Čeč zagledal nenavadnega hrošča na kapniku Postojnske jame, je bil dovolj radoveden, da ga je pobral in prinesel na plano. Predal ga je naravoslovcu grofu Hochenwartu, ta pa ljubiteljskemu koleopterologu Ferdinandu Schmidtu. Ta je prepoznal njegovo posebnost, ga leto pozneje znanstveno opisal in mu poleg latinskega znanstvenega imena dodelil tudi slovensko in nemško ime. Ker je bil primerek poškodovan, je Schmidt razpisal izjemno visoko nagrado za nepoškodovanega, ki pa ga precej pozneje našel šele sam.

Na sliki zgoraj: drobnovratnik Leptodirus hochenwartii, jamski hrošč iz družine Leiodidae

Na sliki zgoraj: kamniški brezokec Aphaenopidius kamnikensis, jamski hrošč iz družine Carabidae